|
Terapije klasične akupunkture
O A K U P U N K T U R I
Akupunkturo je kot sodobno metodo zdravljenja mnogih bolezni priznala WHO – Svetovna zdravstvena organizacija leta 1979.
Akupunktura izvira iz tradicionalne kitajske medicine in predstavlja njen pomemben del. Velja za enega najstarejših postopkov zdravljenja nasploh. Stara je več kot 5000 let, najstarejši učbeniki, na katerih še danes sloni celotna umetnost akupunkture, pa so stari okoli 2000 let.
Beseda akupunktura izhaja iz latinščine: acus (igla) in punctura (vbadanje). Metoda zdravljenja temelji na zabadanju iglic v živčne vozle.
Pri akupunkturni terapiji se uporablja več tipov igel. Med seboj se razlikujejo po dolžini, debelini, po materialu, iz katerega so izdelane. Zlate igle se uporabljajo na poživljajočih točkah, srebrne na pomirjajočih, najpogosteje pa se danes uporabljajo igle, izdelane iz kirurškega jekla.
Akupunkturist lahko stimulira približno 650 akupunkturnih točk na človeškem telesu. Iglice v kožo zabada od 2 – 8 mm globoko in jih pusti delovati od 10 do 20 minut. S stimulacijo (vrtenje, hlajenje ali segrevanje, šibak električni tok) učinek delovanja dodatno okrepimo.
Tehnike stimuliranja točk so različne, prav tako načini stimulacije. Najpogosteje se še vedno uporablja tehnika vbadanja akupunkturnih igel, kateri v zadnjem času sledi elektrostimulacija akupunkturnih točk (elektroakupunktura), vse bolj pa je priljubljena tudi laserska stimulacija akupunkturnih točk.
Akupunktura uravnoteži pacientov pretok vitalne energije – deluje zdravilno in okrepi obrambne sposobnosti telesa ter posledično prepreči razvoj bolezni – deluje tudi preventivno. To potrjujejo tudi novejše raziskave in statistike, ki kažejo, da ljudje zbolijo redkeje, če se preventivno zdravijo z akupunkturo.
Akupunkturne terapije se uporabljajo pri širokem spektru bolezni in imajo dober terapevtski učinek. Razen za splošne in pogoste bolezni, se akupunktura uporablja tudi pri težjih boleznih, kot npr.: poliomielitis, cerebralna paraliza, hernija diskus. Akupunktura ojača in okrepi organizem, kadar je ta izčrpan in oslabljen.
Terapija ni pretirano invazivna, boleča in je zelo varna, saj skoraj nima stranskih učinkov, poznani pa niso niti slabi odzivi na terapijo.
V evropski medicini je akupunktura že splošno, v mnogih državah tudi uradno priznana metoda zdravljenja. Tudi v Sloveniji je akupunktura priznana s strani uradne medicine, izvajajo jo lahko samo zdravniki.
Uporablja se ob postopkih klasične medicine kot dopolnilno zdravljenje, pa tudi kot samostojno obliko zdravljenja pri pacientih, ki npr. ne prenesejo določenih zdravil.
Akupunktura se uporablja za lajšanje težav in zdravljenje številnih bolezni, kot so:
- težave s kožo – herpes, ekcem, pasavec, nevrodermitis, luskavica,
- prebavne motnje – čiri, kolitis, zaprtje in ostale črevesne težave,
- alergije – seneni nahod, vnetja očesne veznice, astma,
- bolezni sklepov – bolečine v ramenih, komolcu, artroze in artritisi
- bolezni hrbtenice – bolečine v vratu, prsnem in ledvenem predelu, išias, brahialgija,
- bolezni perifernega živčevja,
- bolezni cirkulacije, ožilja, težave s srčnim utripom,
- psihične težave – tesnobna stanja, depresija, stres, nespečnost, nervoza,
- kot protibolečinska terapija,
- odvisnosti – debelost/hujšanje, kajenje.
Debelost
Debelost – prekomerna telesna teža je kompleksna bolezen modernega časa. To je leta 1997 potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Zdravstvene službe so se šele v devetdesetih letih pričele zavedati, da je odstotek debelih odraslih ljudi v razvitem svetu izredno visok in je v 10 letih porastel za 20%.
V razvitem svetu ima prekomerno telesno težo kar 50% odraslega prebivalstva in 25% otrok in mladostnikov med 10. in 17. letom starosti. V Sloveniji ima tretjina prebivalstva prekomerno telesno težo, enak podatek velja tudi za Zahodno Evropo.
Definicija
Včasih je bila debelost definirana kot vsaka teža, ki je bila višja od idealne teže za več kot 10%. Obstajale so različne tabele, ki so opredeljevale idealne teže, vendar pa te tabele niso bile enotne. V današnjem času je razhajanj o idealni teži manj. Sprejeta so natančna stališča in navodila, kako jo določati.
ITM – indeks telesne teže (BMI – body mass index)
ITM izračunamo tako, da telesno težo (v kilogramih) delimo s kvadratom telesne višine (v metrih). Normalen ITM (po WHO, 1998) je za odrasle ženske in moške od 18,5 do 21,5.
Pri večini ljudi je ITM do vrednosti 25 še sprejemljiv, vendar pa se pri vrednostih ITM nad 21,5 že pojavljajo spremljajoče bolezni debelosti.
Pri otrocih priporočilo o normalnem ITM še ni natančno določeno. Zato pri njih za določanje idealne telesne teže uporabljamo meritve obsegov in podkožnega maščevja.
Vzroki
Kadar človek dobi več energije kot je njegovo telo porabi, nastane debelost.
Najpogostejši vzroki za nastanek debelosti so:
prekomerno uživanje hrane oz. povečan vnos energije premalo telesne dejavnosti/aktivnosti Človek opravlja vse manj fizičnih del in se tudi vse manj giblje. Ob neaktivnosti se po 30. letu starosti začne zmanjševati mišična masa (biološko staranje), ki jo nadomestimo z maščobo. S tem se zmanjšuje bazalni metabolizem, kar ob nespremenjenih prehrambenih navadah povzroči naraščanje teže.
genetski dejavniki Na bazalni metabolizem in razporeditev maščobe v telesu lahko vplivajo genetski vzroki. Vendar se brez povečanega vnosa hrane, zaradi samih genov, ne moremo zrediti.
v redkih primerih pa je vzrok tudi hormonska bolezen
Različne bolezni (motnje v delovanju ščitnice ali nadledvične žleze) in zdravila (kortikosteroidi, nekateri antidepresivi, nekatera zdravila za preprečevanje migrene in antiepileptiki, kontraceptivi, nekateri antihipertenzivi, zdravila za sladkorno bolezen) povečujejo apetit in vplivajo tudi na energetsko ravnotežje v telesu, vendar je tudi v tem primeru razlog za nastanek debelosti v prekomernem uživanju hrane.
Ljudje se pogosto zredijo tudi zato, ker nimajo občutka in nadzora nad skritimi maščobami in sladkorjem v hrani (meso, sladoled, gosti sokovi) in podcenjujejo kalorične vrednosti hrane (smetana v kavi, košček čokolade, ocvrto meso).
Debelost povečuje verjetnost resnih bolezni
Debelost je bolezen, ki ima že razsežnosti epidemije. Ob njej pa se povečuje tudi nastanek različnih bolezni, ki ne samo slabšajo kvaliteto življenja in skrajšujejo življenjsko dobo, pač pa so tudi življenjsko nevarne. Najpogostejše spremljajoče bolezni pri debelosti so:
visok krvni tlak možganska kap sladkorna bolezen pri moških večja verjetnost za raka na debelem črevesu, danki in prostati pri ženskah večja nevarnost za raka na dojki, maternici obremenitev sklepov, kolen in kolkov psihične težave
Zdravljenje
V našem Zdravstvenem centru z akupunkturno terapijo pri prekomerni telesni teži vplivamo in dosežemo, da se:
zmanjšuje občutek lakote zmanjšuje stres ob hujšanju omogoči lažjo prebavo pospešimo uravnoteženje stanja v telesu krepi se volja telesu se omogoči aktiviranje notranjih zalog energije.
Glede na psihofizično stanje pacienta/ke in izrazitost simptomov se terapije izvajajo v intervalih na vsakih 15 dni. Stimulacijo akupunkturnih točk izvajamo s posebnimi medicinskimi iglicami, katere se nosijo v ušesu in jih pacient se dodatno stimulira v razdobjih med posameznimi terapijami. Postopek je enostaven, kratek, aseptičen, brez kakršnihkoli komplikacij. Običajno posameznik potrebuje do 10 terapij, natančno število terapij pa predpiše zdravnica.
Stres
Stres je reakcija, odziv organizma na dražljaje iz okolja – stresorje. Beseda stres izvira iz angleščine (stress) in pomeni pritisk, napor, napetost. Stres doživljamo v situacijah, ko nastane neravnovesje med zahtevami okolja in našimi zmogljivostmi ter sposobnostmi obvladovanja teh zahtev. Različni ljudje stres različno dobro obvladujemo. Obvladovanje stresa je odvisno predvsem od naše osebnosti, izkušenj, okoliščin, v katerih se stres pojavlja in okolja, v katerem živimo.
Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki za posameznika predstavlja stresni element. Stresorji, ki povzročijo stres so zunanji: fizični napad ropot blisk ali notranji:
žalost bolezen pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi
Ne glede na vrsto stresorja, se organizem odzove vedno na enak način. Sproži se obrambna reakcija, pri kateri nastane vrsta bioloških pojavov, ki se jih le delno zavedamo:
pospeši se delovanje srca in dihanje, povečata se krvni tlak in mišična prekrvitev, poveča se budnost, previdnost in pozornost, zmanjšata se občutek za bolečino in apetit.
Pogoste, ponavljajoče in intenzivne stresne situacije povzročajo močne in dolgotrajne dražljaje, ki lahko oslabijo organsko obrambo organizma. Kažejo se v fizioloških reakcijah, spremembah vedenja in psihičnih reakcijah. Močen in kratkotrajen stres ni tako nevaren, kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. Zato pri kronični izpostavljenosti stresu lahko odgovor organizma predstavlja tveganje za različne bolezni:
tveganje za bolezni srca in ožilja neugodno delovanje na krvne maščobe – dviguje skupni in slabi (LDL) holesterol ter trigliceride, zvečuje se neobčuljivost (rezistenca) tkiv na insulin, nihanje srednjega krvnega tlaka, nalaganje maščevja okoli pasu (debelost je močan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja), motnje menstrualnega ciklusa in libida (potence), sindrom razdražljivega črevesja ter pogostejša zgaga in ulkusna bolezen vodi k nezdravim vedenjskim vzorcem in razvadam:
alkoholizem kajenje motnje hranjenja povzroča duševne težave, kot so:
panični napadi depresija apatija motnje spanja razdražljivost – vzkipljivost slabše spominske funkcije občutek stalne izčrpanosti in kronična utrujenost…
Kronični stres oziroma odziv nanj pa lahko tudi poslabša ali sproži zdravstvene težave, k katerim smo nagnjeni ter se dotlej še niso razvile: astma, alergija, glavoboli, sladkorna bolezen, sindrom angine pectoris, motnje srčnega ritma, nekatere kožne boleznih, itd.
|
